-
1 little
['litl] 1. adjective1) (small in size: He is only a little boy; when she was little (= a child).) majhen2) (small in amount; not much: He has little knowledge of the difficulties involved.) malo3) (not important: I did not expect her to make a fuss about such a little thing.) nepomemben2. pronoun((only) a small amount: He knows little of the real world.) malo3. adverb1) (not much: I go out little nowadays.) malo2) (only to a small degree: a little-known fact.) malo3) (not at all: He little knows how ill he is.) sploh ne•- a little- little by little
- make little of* * *I [litl]adjectivemajhen, neznaten; kratek; malo; slaboten (glas); malenkosten, nepomemben; omejen; ironically reven, bedenthe little ones — otročički, malčkithe little — majhni, nepomembni ljudjea little man — mali mož, figuratively ničéa little while — kratek čas, trenuteklittle minds — omejenci, malenkostni ljudjecolloquially little Mary — želodec, prebavathe Little Masters — skupina nemških risarjev in bakrorezcev v 16. in 17. stoletjuastronomy Little Bear — Mali medvedastronomy Little Dipper — Mali vozpolitics history Little Entente — mala antantaLittle Russian — Malorus, Ukrajineclittle theater — mali oder, eksperimentalno gledališčeII [litl]adverbmalo, komaj kaj, slabo, sploh ne, redkolittle does he know — nima pojma, še sanja se mu neIII [litl]nounmalenkosta little — malo, nekajby littles — v majhnih količinah, po malem -
2 dark
1. adjective1) (without light: a dark room; It's getting dark; the dark (= not cheerful) side.) temen2) (blackish or closer to black than white: a dark red colour; a dark (= not very white or fair) complexion; Her hair is dark.) temen3) (evil and usually secret: dark deeds; a dark secret.) temen2. noun(absence of light: in the dark; afraid of the dark; He never goes out after dark; We are in the dark (= we have no knowledge) about what is happening.) tema- darken- darkness
- keep it dark* * *I [da:k]adjective ( darkly adverb)temen, temnolas, temačen, mračen, mrk; žalosten, obupan; skrit, skrivnosten, nerazumljiv, nejasen; neznan; negotov; neprosvetljen; zloben, zločinskia dark horse — nepričakovan zmagovalec (v dirki); American malo znan kandidat za prezidentathe Dark Blues — študenti iz Oɔforda; srednješolci iz Harrowato keep s.th. dark — skrivati nekaj; obdržati skrivnost zaseAmerican dark and bloody ground — KentuckyII [da:k]nountema, mrak; senca; figuratively negotovost, neznanje; nejasnost, skrivnostnostto keep s.o. in the dark — skrivati, tajiti pred komin the dark of the moon — v mlaju; v temi kot v roguto be in the dark — ne vedeti, ne se znajti, ne biti poučenfiguratively to leave s.o. in the dark — pustiti koga v negotovosti -
3 little-known
[lítlnoun]adjectivemalo znan -
4 shade
[ʃeid] 1. noun1) (slight darkness caused by the blocking of some light: I prefer to sit in the shade rather than the sun.) senca2) (the dark parts of a picture: light and shade in a portrait.) senca3) (something that screens or shelters from light or heat: a large sunshade; a shade for a light.) senčnik4) (a variety of a colour; a slight difference: a pretty shade of green; shades of meaning.) odtenek5) (a slight amount: The weather is a shade better today.) malenkost2. verb1) ((sometimes with from) to shelter from light or heat: He put up his hand to shade his eyes.) zasenčiti2) (to make darker: You should shade the foreground of that drawing.) senčiti3) ((with into) to change very gradually eg from one colour to another.) prelivati se•- shaded- shades
- shading
- shady
- shadiness
- put in the shade* * *I [šéid]nounsenca; tema; hlad, svežina; poetically senčno, temno mesto; plural senčnat prostor; (večerne) sence, somrak; figuratively delovanje kontrastov; osenčenje, šatiranje; niansa, komaj opazna razlika; malenkost, neznatna količina; zaslon, senčnik, sončnik; poetically dialectal senca (telesa); poetically dah (umrlega), plural kraljestvo senc, duhov; plural figuratively vinska klet; (plural) skrit, odmaknjen kraj, skritostamong the shades figuratively v kraljestvu umrlih; mrteveye-shade — senčnik, ščitnik za očithe realm of the shades — kraljestvo duhov, podzemeljski svetto be in the shade — biti v senci (skrit), neopažen; malo znanto cast (to put, to throw) into the shade — zasenčiti, prekositito leave in the shade — močno prekositi, zasenčitiII [šeid]1.transitive verbzasenčiti, vreči senco na, zatemniti; zakriti, skriti ( from pred); (za)ščititi ( with z); niansirati, šatirati, potemniti; commerce postopoma nižati (cene)he shaded his eyes with his hand — držal je roko pred očmi;2.intransitive verbpostopoma prehajati v drugo barvo
См. также в других словарях:
znàn — in znán znána o prid. (ȁ á; á) 1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zató — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila: tu raste trta in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje; imel je velika pooblastila, a zato še ne bi smel tako samovoljno odločati; upali so, da bo obnova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préj — prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
